Skip to content

Brezusodnost

Avtor: Imre Kertesz

Prevod: Jože Hradil

Del zbirke: Beletrina


Ni na voljo
Razprodano
  • leto izida: 2003
  • št. str.: 228
  • isbn: 9789616446303
  • cena: 10,44 EUR

O knjigi

Brezusodnost (1975) je Kertészev prvi in obenem temeljni roman, ki se – tako kot sleherna pisava, ki sodi v literaturo holokavsta – sooča z vprašanjem, kako ubesediti neubesedljivo, kako pričevati o ultimativni grozi v tovarnah smrti. Kertész tu ne da prednosti dokumentarizmu, pač pa intimizmu. Zanima ga skrajno individualna izkušnja holokavsta; zaveda se, da je preživetje predvsem zasebni napor, katerega pot prehodiš le, če stopaš korak za korakom, če živiš za trenutek, iz ene drobne situacije v drugo. Takšna izkušnja bolj celovito zajema življenje, saj v nasprotju z dokumentarističnim »spominom« manj posplošuje oziroma poenostavlja. Brezusodnost prestane preizkušnjo »spomina« in holokavsta nikoli ne zvede zgolj na problem zla in grozot. Roman sledi prvoosebni pripovedi petnajstletnega Györgya Kövesa, ki nacistični projekt izničenja versko in politično oporečne rase doživlja skozi nepopustljivi racionalizem preživetja. Prostora za čustva ali moralno vrednotenje ni veliko, vendar György nikakor ni naiven in ne indiferenten. Ko se mu zdijo še tako ekstremni dogodki »razumljivi«, se zdi, da zmanjšuje pomen grozot in se od njih distancira. Pravzaprav pa ravno napetost med njegovo pripovedno optiko ter bralčevim vedenjem in pričakovanji razkrinkava sistem kot ciničen, nasilje kot banalno, življenje pa kot svobodno, in zato tudi neodvisno od usode. Kertészev prefinjeni občutek za življenjske detajle omogoča, da se bralec zlahka vživi v roman in začne reflektirati eksistencialno grozo, ki jo bodo zares razumeli najbrž le tisti, ki so preživeli holokavst. V tem je Kertész mojster, in prav literatura, kot je njegova, zmore ohraniti našo dovzetnost za zgodovino, ki jo dokumentarizem medijev tako hromi.

O avtorju

Imre Kertesz (1929–2016, Budimpešta, Madžarska) je avtor romanov, dnevniške proze in esejev. Prejel je vrsto literarnih nagrad, med njimi Herderjevo nagrado in Nobelovo nagrado za literaturo, njegova dela so prevedena v več evropskih jezikov. Svoj prvi roman Brezusodnost, preveden tudi v slovenščino, je pisal 13 let. V svojih delih se je posvečal temam političnih totalitarizmov in holokavsta.

Več o avtorju