Skip to content

Časopisna zgodovina novinarstva

Avtor: Bernard Nežmah

Del zbirke: Koda

Kategorija: Zgodovina, Novinarstvo, Sociologija


  • leto izida: 2012
  • št. str.: 418
  • isbn: 9789612425586
  • cena: 35,00 EUR

O knjigi

Knjiga Časopisna zgodovina novinarstva preučuje, ilustrira in dokumentira nastanek in zgodovinski razvoj časnikov na Slovenskem od leta 1797, ko se pojavijo Vodnikove Ljubljanske novice, pa do leta 1989, ko se konča obdobje enopartijskega režima in se prične moderna doba časnikarstva. Knjiga je plod avtorjevega večdesetletnega študija in soustvarjanja fluidnega predmeta zgodovine novinarstva. Pred nami je pionirsko delo s področja zgodovine medijev, ki ne predoča le široke, podatkovno razkošne slike, marveč z izčrpno analizo, podprto s pogosto pikantnimi in poantiranimi detajli, odstira številne pozabljene skrivnosti časnikarske dejavnosti in logike pri nas.

Recenzije

»Nežmah (1962), publicist, novinar in sociolog, je bil v smislu knjižnih izdaj do zdaj poznan po knjigah intervjujev (Zrcala komunizma, Ekosofi), reportažah iz tujine (Jelcinova Rusija) ali pa preudarnih socioloških analizah (Kletvice in psovke). S časopisno zgodovino novinarstva v svojem preudarno šegavem stilu s konkretnimi primeri dogodkov zaobjame skoraj dvesto let časnikarstva, ki se je začelo z Lublanskimi novicami (1797–1800), urejal jih je Valentin Vodnik, po manjših poskusih pa nadaljevalo s Kmetijskimi in rokodelskimi novicami, ki so izhajale v času 1843–1902 (do smrti jih je urejal ustanovitelj Janez Bleiweis). Nežmah nas pelje od cenzure v slovenskih časopisih, ko so morali namesto cenzuriranih člankov objavljati prazne »flehe«, prek prvega »medijskega umora« osebnosti (dr. Janeza Evangelista v Narodu leta 1913), preigra poročanje o Štukljevih olimpijskih uspehih, različne reportaže o obisku kralja Aleksandra v Franciji, ko je bil postal atentata, o napadu na Jugoslavijo leta 1941, kako so se nekateri izognili poročanju o Hitlerjevem obisku v Mariboru, piše o novih časnikih po vojni, zgodovinskem NE Stalinu, rudarskih rekordih na naslovnici, volitvah v komunizmu, odstavitvi Kavčiča leta 1972, Titovi smrti in sojenju četverici. V drugem delu knjige Nežmah na več primerih prikaže evolucijo časopisa od glasila komunistične partije pa do avtonomnega glasila, v tretjem pa analizira razvoj raznih novinarskih žanrov in ugotavlja, da je bila gledališka kritika dejansko edini žanr, ki je v identični obliki vztrajal v vseh režimih. Referenčna študija.(Samo Rugelj; Bukla)«

O avtorju

Bernard Nežmah (1961, Ljubljana) je bil urednik na Radiu Študent, glavni urednik, kolumnist in novinar Mladine, komentator na RTV Slovenija, sodelavec Inštituta Nove revije. Predava na Filozofski fakulteti in Fakulteti za medije v Ljubljani. Za izstopajoče publicistično delo je prejel Jurčičevo nagrado. Doslej je izdal štiri samostojne knjige.

Več o avtorju