Skip to content

Corpus. Noli me tangere. Rojstvo prsi

Avtor: Jean-Luc Nancy

Prevod: Mirt Komel, Varja Balžalorsky

Del zbirke: Koda


Ni na voljo
  • leto izida: 2011
  • št. str.: 300
  • isbn: 9789612423612
  • cena: 29,00 EUR

O knjigi

Pričujoča knjiga predstavlja izbor iz obsežnega opusa vplivnega francoskega filozofa Jean-Luca Nancyja. Knjiga združuje tri ključna samostojna dela. Zbirka esejev Noli me tangere je pomemben prispevek k avtorjevi dekonstrukciji krščanstva. Hkrati je vzorčni primer Nancyjeve pronicljive pisave o umetnosti, ki zajema analize platen slikarjev, kot so Rembrandt, Tizian, Coreggio, Bronzino in Dürer. Kako je bilo mišljeno telo? Kako ga misliti na novo? Telo smrtnikov, politično telo, telo zakonov, mistično Kristusovo telo – vsa ta telesa nahaja beseda corpus, naslov in tema drugega Nancyjevega besedila v tej knjigi. V njem revidira klasične zaznamke telesa pri Platonu, Aristotelu, Descartesu, Heglu, Husserlu in Freudu in pokaže, da so tehnološke, biološke in politične spremembe naše kulture nastavile potrebo novega razumevanja telesa. Delo Rojstvo prsi proučuje, kako v zoru zahodnih metafizik koncipirati prihod, rojstvo, ki označuje bivanje. Prvi del zaznamuje vprašanje, kako obstoju kot golemu obstoju danes podeliti smisel, kaj bi rojstvo prisotnosti v tem oziru lahko bilo. V drugem delu pa se Nancy odprto obrača k umetnosti s slutnjo, da umetnost prisotnost že izpostavlja in ji je izpostavljena.

Recenzije

»Trilogija francoskega filozofa (1940), ene zadnjih živečih legend postrukturalizma, ki reprezentativno predstavlja njegove poglavitne tematike in misli iz zadnjih dveh desetletij. V Corpusu (kot v izvrstni spremni besedi piše Mirt Komel) Nancy koncept pluralne singularnosti, torej kako govoriti o »mi«, ne da bi iz tega »mi« naredili eno enoto, zastavlja skozi vprašanje telesa, kako torej misliti telo in kako ga misliti na novo. V Rojstvu prsi se skozi serijo citatov iz literarnih in filozofskih del, ki v ospredje postavljajo vprašanje (pretežno ženskih) prsi, Nancy poda na sled rojstvu, ki označuje bivanje, pri čemer Afroditine prsi služijo kot njihov model ter vir erotike in zapeljevanja. Za izhodišče tretjega dela Noli me tangere (Ne dotikaj se me), nekakšne dekonstrukcije krščanstva, pa Nancy vzame motiv iz Nove zaveze, ko se Jezus po treh dneh prikaže Mariji in s temi besedami zaustavi njen skorajšnji dotik, potem pa preko analize serije klasičnih slikarskih del pokaže, da tudi tam deluje čutni in miselni potencial te fraze.(Samo Rugelj, Bukla)«

O avtorju

Jean-Luc Nancy (1940, Bordeaux) je sodbni francoski filozof. Tesno je povezan s filozofsko smerjo dekonstrukcije druge polovice 20. stoletja. Objavil je številne knjige, med drugim tudi več monografij, posvečenih Heglu, Kantu, Descartesu, Heideggerju in Lacanu.

Več o avtorju