Skip to content

Eichmann v Jeruzalemu

Avtor: Hannah Arendt

Prevod: Polona Glavan

Del zbirke: Koda


Ni na voljo
Razprodano
  • leto izida: 2007
  • št. str.: 385
  • isbn: 9789612421120
  • cena: 18,00 EUR

O knjigi

Knjiga Eichmann v Jeruzalemu temelji na reportažnih prispevkih filozofinje za časopis The New Yorker s procesa, na katerem so leta 1960 sodili nacističnemu poveljniku Adolfu Eichmannu. Reportaže Arendtove so v javnosti dvignile obilo prahu, zato se je avtorica odločila za njihovo razširjeno izdajo v knjigi. Eichmann v Jeruzalemu je nemudoma postalo eno ključnih del za razumevanje okoliščin nacističnega načrta genocida nad Judi, izvedbe t. i. dokončne rešitve ter mehanizmov zla v primerih organiziranih množičnih pobojev. Eichmann, ki je bil odgovoren za transport in posledični umor več deset tisoč Judov, se nam v knjigi Arendtove ne kaže kot demoniziran nečloveški monstrum, marveč kot neopazen posameznik, mali vojaški aparatčik, čigar glavna preokupacija je bila čim bolj učinkovito izpolnjevati ukaze nadrejenih. Eichmann utegne biti po mnenju Arendtove vsakdo, ki v spletu nesrečnih naključij pristane na to, da postane voljan instrument v organizaciji množičnega pobijanja. Po drugi strani velja ostra analiza Arendtove tudi sodišču v Jeruzalemu, ki je po njenem zgrešilo svoje poslanstvo s tem, da ni zasledovalo Eichmannovih dejanj, temveč v prvi vrsti judovsko trpljenje. S tem pričujoča knjiga prerašča analizo vzgibov za dejanja enega najbolj zloglasnih vojnih zločincev vseh časov in prehaja v kritiko pravno-institucionalnih vzvodov, ki so nastali na osnovi nürnberških procesov po drugi svetovni vojni in rahlo modificirani obstajajo vse do današnjega dne.

Recenzije

»Redkokdaj se zgodi, da je priča zelo pomembnega zgodovinskega dogodka tudi izjemno nadarjen pisec, ki ga zna zabeležiti. Še redkeje pride do tega, da je pisec z dogodkom intimneje, celo osebno povezan, a hkrati premore objektiven znanstveni aparat, s katerim lahko analizira dogajanje samo. Nekaj takega se je zgodilo leta 1961, ko se je Hannah Arendt, ena najpomembnejših humanistk dvajsetega stoletja, znašla na znamenitem jeruzalemskem sodnem procesu nacističnemu poveljniku Adolfu Eichmannu, ki je bil med drugo svetovno vojno odgovoren za smrt mnogih Judov. O procesu je Arendtova, sicer judovska znanstvenica in politična teoretičarka – katere opus magnum najbrž predstavljajo Izvori totalitarizma, ki jih imamo tudi v slovenščini –, poročala za časopis The New Yorker, leto po njem pa se je odločila, da gradivo v dodelani izdaji objavi v knjigi. Izbrušeno analitično pisanje, ki z upoštevanjem različnih zgodovinskih dejstev analizira sojenje apartčiku, malo da ne birokratu brez demonske avre, ki je v imenu vestnega izpolnjevanja ukazov pošiljal v smrt tisoče ljudi, se ves čas zaveda tudi dejstva, da je avtorica sama Judinja ter da mora zato v imenu objektivnosti, kjer se le da, pomesti tudi pred svojim pragom. Banalnost zla je fraza, ki se uporablja od tega procesa, knjigo pa je treba brati v kompletu s Poslušnostjo avtoriteti (Obedience to Authority), ki jo je tudi kot posledico tega procesa v seriji zanimivih psiholoških eksperimentov zastavil in sredi sedemdesetih let objavil socialni psiholog Stanley Milgram. (Samo Rugelj, Bukla)«

O avtorju

Hannah Arendt (1906 – 1975) se je rodila v Hannovru v Nemčiji. Bila je politična teoretičarka in filozofinja. V svojih premislekih se je posvečala naracvi moči, neposredni demokraciji in totalitarizmom. Njena najpomembnejša dela so Izvori totalitarizma, The Human Condition, Between Past and Future, On Revolution, On Violence in The Life of the Mind.

Več o avtorju