Skip to content

Joga

Avtor: Mircea Eliade

Prevod: Jedrt Maležič

Del zbirke: Koda


  • leto izida: 2011
  • št. str.: 457
  • isbn: 9789612423773
  • cena: 35,00 EUR

O knjigi

Joga predstavlja izhodišče sodobnega evropsko-ameriškega razumevanja kompleksnega sistema joge. Knjiga je v angleščini izšla leta 1958, v času dozdevnega raztapljanja zahodnega kolonializma in orientalizma, kar je avtorju omogočilo nepristranski vstop v indijsko misel. Joga ni le rezultat popisovanja zgodovine določene religije, temveč predvsem zajem teorije in prakse religioznih življenjskih izkušenj. Analiza jogijske doktrine je umeščena v širši vedantski kontekst, kar bralca na eni strani seznani z nepolariziranim, v ciklizem vpetim videnjem sveta, na drugi strani pa mu ponudi specifike neverbalnega, intuitivnega spoznanja resnice.

Recenzije

»Mircea Eliade (1907–1986) je bil romunski zgodovinar, pisatelj in religiolog, avtor mnogih knjig, ki je predaval po Evropi in Ameriki, pri nas pa ga najbolj poznamo po obsežnem delu Zgodovina religioznih verovanj in idej, ki je bilo prevedeno pred petnajstimi leti. Sedaj smo v slovenščino dobili še njegovo knjigo Joga: nesmrtnost in svoboda iz leta 1958, ki jo je napisal tudi po zaslugi študija pri Surendranathu Dasgupti (znamenitem avtorju Zgodovine indijske filozofije) in jo imajo za eno najpomembnejših in najbolj izčrpnih del, v katerem je predstavljeno evropsko-ameriško razumevanje kompleksnega sistema joge. Knjiga je namenjena vsem tistim, ki želijo poglobiti svoje razumevanje vzhodnjaške filozofije, pisana pa je v gostem jeziku, zato zahteva angažirano branje, vsekakor pa s svojo neposredno natančnostjo učinkovito razkriva, iz česa vsega sta sestavljena tako teorija religioznosti kot praksa joge in kako se je ta razvila iz prastarih indijskih religij. Samo Rugelj«

O avtorju

Romunski religiolog, filozof, zgodovinar in profesor na Univerzi v Chicagu Mircea Eliade (1907–1986, Bukarešta, Romunija) je bil tvorec pomembnih pojmov religiozne izkušnje paradigem religiologije, ki so referenčne še danes. Ob nekaterih fikcijskih poskusih se je v korpus misli 20. stoletja zapisal zlasti z deli Kozmos in zgodovina: mit o večnem vračanju, Zgodovina religioznih verovanj in idej, Romuni: kratka zgodovina, ki so doživela svoj prevod v slovenščino, in The sacred and the profane: the nature of religion.

Več o avtorju