Skip to content

Lisica je takrat že bila lovec

Avtor: Herta Müller

Prevod: Mojca Kranjc

Del zbirke: Beletrina

Kategorija: Klasika


  • leto izida: 2013
  • št. str.: 226
  • isbn: 9789612425494
  • cena: 24,00 EUR

O knjigi

Prvi roman Herte Müller Lisica je takrat že bila lovec je izšel leta 1992. Nastal je po scenariju za celovečerni film Lisica lovec, ki ga je avtorica napisala skupaj s Harryjem Merklejem. Film je kot nemško-romunsko koprodukcijo režiral Stere Gulea. Predvajan je bil na filmskem festivalu v Berlinu 1993. Prizorišče: Romunija, neko večje mesto (verjetno Temišvar); čas dogajanja: leto 1989. Bližanje koncu obdobja, ki ga je zaznamoval predsednik države in generalni sekretar Komunistične partije Romunije Nicolae Ceaușescu; predsednikov padec in usmrtitev, ki za hip vzbudita upanje na preobrat; čas po Ceaușescuju, ko se izkaže, da se ni nič spremenilo, da je »en plašč zdrsnil v drugega«. Glavna junakinja, katere pogled večinoma ujame isto kot na videz objektivno oko filmske kamere, je mlada osnovnošolska učiteljica, ki skuša preživeti v ozračju strahu, groženj in nezaupljivosti, dodatno stopnjevanem s prefinjenimi metodami, s katerimi jo namerava spraviti ob živce zloglasna služba državne varnosti Securitate. Na preizkušnji ni samo njena prisebnost, temveč tudi zanesljivost prijateljstva in trdnost ljubezni.

Recenzije

»Prevajanje del Herte Müller (1953) se je po letu 2009, ko je prejela Nobelovo nagrado za literaturo, prestavilo v višjo prestavo, saj je Slavko Šerc poslovenil njeno delo Nižave (izid 2011), Mojca Kranjc, ki je k pričujočemu delu poleg prevoda dodala tudi spremno besedo (tudi o izzivih prevajanja del Müllerjeve), pa je prevedla Zaziban dih in Danes se raje ne bi srečala (oba sta izšla leta 2010). Lisica je takrat že bila lovec je prvi roman Herte Müller iz leta 1992, pisan na podlagi scenarija za film Lisica lovec, pri katerem je bila Müllerjeva koscenaristika. Hladni, brezosebni slog romana tako spominja tudi na hladno oko filmske kamere, ki nezmotljivo beleži dogajanje okoli sebe. Delo, ki se začne s podobnimi detajli kot kaka Divja banda (Mravlja nosi mrtvo muho. Mravlja ne vidi poti, zvrne muho in odide nazaj.), z ustvarjanjem ozračja prek skrbno izbranih besed pa spominja na dela Jelinekove, v prvi polovici knjige vijugasto pripoveduje zgodbo glavne junakinje, osnovnošolske učiteljice, ki skuša preživeti v turobnem času Romunije konec osemdesetih let, ko je na obzorju že zlom Ceauşescuja, in čas po njem, ko se pokaže, da do tako pričakovanih sprememb na bolje še ne bo prišlo tako kmalu. Temni realizem, ki diha v nevarnem poetičnem ritmu. (Samo Rugelj; Bukla)«

O avtorju

Herta Müller (1953, Niţchidorf, Romunija) je pisateljica in prevajalka. Za svoja dela je prejela številne nagrade, leta 2009 tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Med romani, prevedenimi s slovenšino, so pri Beletrini izšli Zaziban dih, Danes se raje ne bi srečala in Lisica je takrat že bila lovec. Je članica Nemške akademije za jezik in književnost.

Več o avtorju