Skip to content

Mitrejin koder

Avtor: Miha Remec

Del zbirke: Posebne izdaje

Kategorija: Zgodovinski roman


  • leto izida: 2011
  • št. str.: 204
  • isbn: 9789612423735
  • cena: 25,00 EUR

O knjigi

V romanu Mitrejin koder je v ospredju tema kloniranja in časovnega potovanja. Glavni junak Orfej (Orf) in klonesa Mitreja (Eja) iščeta časovno struno v rimsko Petoviono, kar bi bil dokaz, da lahko vsak dogodek odzvanja tako v minulost kot prihodnost in da so možna potovanja v času. A skrivnosti, ki jih odkrivata v Petovioni, so mračne, ljubezen in erotika, ki ju povezujeta, prepovedana.

Recenzije

»Miha Remec (1928) je na slovenski literarni sceni prisoten že več kot pol stoletja in v tem času je postal osrednja figura slovenske znanstveno-fantastične literature. Pri njegovem delu gre za zrele, domišljene in natančno zgrajene romane, ki so nastajali v času, ko je ta žanr po zaslugi mojstrov, kot so Lem, Asimov, Clark itn., predstavljal precej močno literarno vejo. Remec je sicer pisal tudi pravljice za otroke, drame in nežanrske romane, v tem kratkem pregledu pa bodo izpostavljeni njegovi znanstvenofantastični romani. Prvo Remčevo delo tega žanra je roman Votlina (1977), v katerem so že prisotni ključni elementi, ki so se potem pojavljali tudi v njegovih nadaljnjih delih, ti pa se raztezajo od potovanj skozi čas in telepatske povezanosti, preko kritike moderne družbe in totalitarizma, do erotike in izumljanja novih besed. Okvirna zgodba Votline je radoživa noč lova na polhe, v notranji zgodbi pa protagonist Rok spozna svojo različico iz prazgodovine in različico iz daljne prihodnosti. V romanu Prepoznavanje (ali bele vdove črni čas) (1980) je dogajanje umeščeno v Unijo, družbo prihodnosti, kjer večina žensk živi na Zemlji, večina moških pa na planetu Dvojčica. Glavna junakinja je »konservativna« Ksena, ki se taki ureditvi ne zna prilagoditi. Sledil je antiutopični Iksion (1981), kjer je družba zaradi nevarnega sevanja zaprta pod zemljo, na oddaljeni planet pa so poslali vesoljsko plovilo s človeško matico, ki bo na njem zaredila potomstvo. Dvajset let kasneje je Remec napisal nadaljevanje z naslovom Iksia (2001), nekakšno vesoljsko verzijo Romea in Julije, v kateri spremljamo odnos med dvospolno Iksio in humanoidnim robotom Angelom. Leta 2006 pa je neformalno trilogijo zaključil z romanom Iks, v katerem Zemlji grozi trk s planetom Iks, zato se večina ljudi zateče v preživetveno središče na Luni, na Zemlji pa ostanejo le opazovalci. Eden od njih je Noe Nowak, ki svoja dejanja, misli in občutke beleži na mini računalniški disk, iz njegovih zabeležkov pa je sestavljena zgodba romana. Vmes so nastali še simpatični roman Mana (1985), krajši zgodbi, ki sta izšli v eni knjigi Lovec in Nečista hči (1987), političnofantastični roman Zelena zaveza (1989), mladinski Zapiski odposlanca zemlje (1991) in zbirka kratkih zgodb Astralni svetilniki (1993). Pred tremi leti pa je izšel še roman Ostrostrelka (2008). V Remčevem najnovejšem znanstvenofantastičnem romanu Mitrejin koder se zgodba odvija na Ptuju daleč v prihodnosti, ko je družba že dosegla velik napredek, saj so globoko v antarktičnem ledu odkrili Sondo, ki je postala nekakšen centralni računalnik in informacijski center človeštva. Glavna junaka sta Orfej, ki ima zmožnost starodavnega pomnenja, in Mitreja, dekle, ki so jo klonirali iz antičnega kodra. Projekt, ki se imenuje Mitrejin koder, želi z njuno pomočjo končno razkriti skrivnost potovanja skozi čas. Tudi ta roman prepletajo značilna čutnost/erotičnost in besedotvorje. Remec znova dokazuje, da je avtor, ki bi si nedvomno zaslužil nagrado za življenjsko delo, saj je že dolga leta steber sicer neizstopajoče, a vendar zato ne nepomembne, znanstveno-fantastične literature pri nas. Jure Preglau«

O avtorju

Miha Remec (1922, Ptuj) je pisec znanstvene fantastike. V svojih romanih raziskuje človeka in njegovo iskanje individualnosti, čustev, erotike, pogosto je družbenokritičen, še posebej opozarja na ekološko problematiko. Je avtor številnih romanov, pesniških zbirk in dram. Je dvakratni dobitnik častne nagrade sfera.

Več o avtorju