Skip to content

Mož, ki je jahal tigra

Avtor: Sebastjan Pregelj

Del zbirke: Beletrina

Kategorija: Slovensko leposlovje


  • leto izida: 2010
  • št. str.: 220
  • isbn: 9789612422691
  • cena: 25,00 EUR

O knjigi

Mož, ki je jahal tigra ima precej značilnosti, ki jih imata tudi Pregljeva predhodna romana Leta milosti in Na terasi babilonskega stolpa. Spet gre za težko opredeljiv žanrski hibrid, ki preigrava številne pripovedne registre od (psevdo) dokumentarističnega do povsem fantazijskega, spet se tik pod površino sivega vsakdana, tam, kjer bi ga najmanj pričakovali, skriva osupljivi »drugi« svet angelov, svetnikov in drugih nenavadnih bitij, glavni junaki se ponovno znajdejo pod drobnogledom tajnih služb, ne manjka pa niti ljubezenska zgodba. V nasprotju s prvima dvema Pregljevima romanoma, v katerih je igrala osrednjo vlogo, pa dogajanje v tretjem niti od daleč ne oplazi Ljubljane, temveč je v celoti postavljeno v Rusijo (če za rusko ozemlje štejemo tudi vesoljsko postajo MKS Zarja tristo petinosemdeset tisoč metrov nad Zemljo). Prvoosebni pripovedovalec Artiom Kačikijan je sicer vzoren državljan, tako vzoren, da je njegova kartoteka brezmadežna celo v ostrih očeh ruskih varnostnoobveščevalnih služb. Postane kozmonavt, ponos ruskega naroda. Nastanijo ga na vesoljski postaji, kjer naj bi opravljal pomembne poskuse in o izsledkih vestno poročal na Zemljo, a zvezo z domačim planetom naenkrat izgubi. Je prišlo do tehničnih težav? So se odgovorni spodaj odločili, da vesoljske postaje in Artioma na njej enostavno ne potrebujejo več? Tega v romanu ne izvemo. Artioma ogrne samota, »velika kot vesolje«.

Recenzije

»Pisatelj mlajše generacije (1970) se nam je v spomin vtisnil lani, ko se je z romanom Na terasi babilonskega stolpa uvrstil med finaliste kresnika. V njegovem novem delu spoznamo ruskega kozmonavta Artioma Kačikijana, ki se mora od Zemlje oddaljiti, da spozna, kaj je izgubil, toda spomin ga pušča na cedilu. Minilo je že tristo sedemintrideset dni, odkar ne more vzpostaviti stika z bazo. V samotnem in hladnem vesolju začne prebirati dnevnike svojih predhodnikov in sanjati o življenju, ki je ostalo za njim. Artiomova prvoosebna pripoved je podana v minimalističnem slogu, žanrsko pa se giblje od spominov do (znanstvene) fantastike, pravljice, ljubezenskega romana, vse to pa avtor zavije v (postmodernistični) vozel, ki prevezuje resnično z neresničnim. Bolj kot linearno življenje kozmonavta Artioma je za bralca zanimiva nenavadna usoda, ki spremlja dedka Kirila, »moža, ki je jahal tigra«, in varuha Knjige življenja, v kateri je zapisano, kako priti do Mesta devetih sonc, še več, med platnicami hrani ključ do vseh skrivnosti. Ana Geršak«

O avtorju

Več avtorjev

Več o avtorju