Skip to content

Poslednji deseti bratje

Avtor: Zorko Simčič

Del zbirke: Beletrina


Ni na voljo
  • leto izida: 2012
  • št. str.: 719
  • isbn: 9789612424312
  • cena: 49,00 EUR

O knjigi

Poslednji deseti bratje niso navaden roman. Avtor je rokopis brusil kar tri desetletja. Roman je napisal kot emigrant v Buenos Airesu in ga nato obdelal po vrnitvi v domovino. Nemogoče je napovedati sodbo časa, a zdi se, da bodo prav Poslednji deseti bratje obveljali za osrednje delo slovenske emigracije. V središču romana je kolektivna usoda, zapisana skozi niz paralelnih osebnih zgodb, razpršenih po različnih kontinentih, naplavljenih v velemesta in odročne vasi. Njihova skupna podstat je neprostovoljno bivanje na tujem. Avtor se ne ukvarja s politično dimenzijo povojne emigracije, ampak z eksistencialno plastjo tovrstne usode. Vseskozi se vrača k mučnemu vprašanju: ima tujstvo neki globlji smisel ali pa je le naključje v kolesju zgodovine? Tukaj vstopamo v staroslovansko, lahko bi rekli arhetipsko zgodbo o desetništvu kot povezovalni niti raznovrstnih bivanjskih leg. Biti izgnan, izločen, stigmatiziran – vzeti takšno usodo nase kot pot odkupovanja za grehe generacij. Simčič nam ne ponuja dokončnega odgovora. Njegov odgovor je iskanje in pričevanje.

Recenzije

»Devetdesetletni mladenič, ki je roman pisal 30 let, je nit našel v liku desetnice, ki jo poženejo od doma, medtem ko je bil z vsebino v zadregi. Šalamov in Solženicin sta imela na dlani veliko temo desetletij v gulagih, kjer dogodkov kar mrgoli, kako pa naj Simčič opiše pol stoletja emigrantstva, ki je bilo vendar umik pred peklom, torej Dogodkom? Kako iz odhoda v kraje upanja napraviti romaneskno pripoved? Kako iz tujcev, ki jih nihče več ne preganja, ustvariti junake? Pisatelj se je odpovedal tekoči naraciji, namesto nje je sejal kapsule, dogodke ustvarjal v razmišljanjih svojih likov, s tem pa izhodiščni motiv slovenstva nadgradil s starčevsko modrostjo o življenju, ki jo je črpal tako iz svetovljanstva kot krščanstva. Bralec, ki se bo znašel v knjigi, ne bo požiral teksta, dobil pa bo oprimke, da začuti tujca, ki ga ne vodi stremljenje k dobičku ali uspehu, ampak sledenje človeku v sebi. Če moč romana merimo po tem, koliko aspektov zbudi v bralcih in kolikokrat ti odložijo knjigo, da bi iz avtorjevih prešli na svoje misli, ki jih pred tem še niso mislili, potem za »Poslednje desete brate« velja - grandiozno! (Bernard Nežmah, www.maldina.si)«

O avtorju

Zorko Simčič (1921) se je rodil v Marboru. Je pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in publicist. V mladosti je emigriral v Buenos Aires. Kjer je bil organizator kulturnega življenja pri Slovenski kulturni akciji in urednik revije Meddobje. Njegov roman Človek na obeh straneh stene, za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada, spada med najpomembnejša dela slovenske povojne proze. Od leta 2006 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o avtorju