Skip to content

Proust in znaki

Avtor: Gilles Deleuze

Prevod: Jana Pavlič

Del zbirke: Koda

Kategorija: Filozofija


  • leto izida: 2012
  • št. str.: 191
  • isbn: 9789612424824
  • cena: 29,00 EUR

O knjigi

Vsak simptom je beseda, ampak najprej so vse besede simptomi, pravi Gilles Deleuze ob Proustovem Iskanju izgubljenega časa. Nismo ne fiziki ne metafiziki: biti moramo egiptologi. Kajti med stvarmi ni mehanskih zakonov, kot med duhovi ni hotene komunikacije. Vse je implicirano, vse je komplicirano, vse je znak, pomen, esenca. Logosa ni, so le hieroglifi.Deleuze nam pokaže, da Proust ni avtor, ki bi skušal razbite delce sestaviti v celoto, temveč avtor, ki se zaveda revolucionarnega pomena fragmenta, ki je prav tista celota, za katero se trudimo. Kot genialen pisatelj se intuitivno umešča med avtorje imanence, s katerimi se je Deleuze najraje »družil«. Na tem polju obstajajo med Proustom in Deleuzom sorodnosti v Baudelairovem pomenu besede »correspondances«, oba prakticirata kvantne ne-newtonovske sisteme znakov in zanje iščeta adekvatne načine ubeseditve. In oba sta vidca, ki vidita v prihodnost. 20. stoletje še ni bilo deleuzovsko, kot je rekel Michel Foucault. Deleuzovsko stoletje šele prihaja. Prav počasi in trudoma se izvija iz okovja uravnoteženih sistemov znakov tako imenovanih eksaktnih ved. Upamo, da mu bo uspelo.

Recenzije

»Kot pravita Jana Pavlič in Andrej Toporišič v sicer odlični spremni besedi, Deleuzov Proust ne teži k temu, da bi razbite delčke spravil v statično celoto, temveč se zaveda revolucionarnega pomena fragmenta. To dejstvo nadalje usmerita v kritiko znanosti: »Deleuzijansko stoletje šele prihaja. Prav počasi in trudoma se izvija iz okovja uravnoteženih sistemov znakov tako imenovanih eksaktnih ved.« »Upamo, da mu bo uspelo,« še dodajata. Vendar se nam zdi, če pustimo ob strani napihnjeno in povsem nepotrebno lastninsko vprašanje glede tega, čigavo bo naše stoletje, problematična predvsem sicer pogosta interpretacija Deleuza, ki enoznačno stavi na literarnosti, večpomenskost in igrivost nasproti znanstvenosti in strogosti. Morda velja ravno nasprotno, da odpoved celoti in afirmacija logike fragmenta zahteva še večjo natančnost, večjo eksaktnost in več preverjanja ter preizpraševanja postavljenih teorij. Morda še posebej zato, ker je odpadla celota sistema kot zadnja točka sklicevanja. (Jernej Kaluža, www.radiostudent.si)«

O avtorju

Gilles Deleuze (1925 – 1995, Pariz) je bil filozof, eden osrednjih mislecev 20. stoletja. V svojih delih je poleg filozofije naslavljal literaturo, film in likovno umetnost. S svojim delom je zaznamoval več filozofskih in umetnostnih smeri, vključno z literarno teorijo, post-strukturalizem in postmodernizem.

Več o avtorju