Skip to content

Visoka okna

Avtor: Philip Larkin

Prevod: Veno Taufer

Del zbirke: Beletrina


Ni na voljo
  • leto izida: 2005
  • št. str.: 120
  • isbn: 9789612420123
  • cena: 10,00 EUR

O knjigi

Philip Larkin se je odvrnil od modernizma, s katerim je angleška poezija v prvi polovici stoletja z Eliotom, Audnom, D. Thomasom dosegla svoj vrh; vrnil se je na začetek 20. stoletja in dokazal, da so pri Thomasu Hardyju še zmeraj živi izviri. Te je Larkin presenetljivo, ne eksperimentatorsko, marveč neposredno, vsebinsko povezal z modernimi pesniškimi elementi, zavestjo o nedopovedljivosti, ambivalentnosti fenomenov, z odnosom do sodobnih tem, motivov, jezika. S temami iz vsakdanjosti – rojstvo, poroka, spolnost, staranje, smrt – se je začel bridko, osupljivo preprosto, tudi kruto spraševati o elementarnih bivanjskih stvareh. Pesniško so vzdrgetale brezupne, depresivne, banalne podobe pustega, izpraznjenega življenja. Jezik in ritem sta pogovorna, a verz je precizen, forma stroga. Pesem zdrsne v večpomenskost. Detajl v pesmi ni okrasje ali duhovit namig. Znajdemo se v spačenem, mučnem in izmučenem, praznem svetu potrošništva, manipulacij. Verzi o staranju, bolezni, odtujevanju, v portretih osamelcev, povprečnežev, zavoženih eksistenc z grotesko, ironijo, sarkazmom v psihološko, realistično ostro upodobljenem družbenem kontekstu ne skrivajo gnusa.

Recenzije

»Zbirka Beletrina je poleti poleg Štegrove Knjige reči in Šalamunovega Sončnega voza izdala tudi pesmi Philipa Larkina. Pred dvajsetimi leti preminuli pesnik, ki ga mnogi uvrščajo med najbolj vplivne in priljubljene v drugi polovici 20. stoletja, še posebej na angleškem govornem področju, je pot do slovenskega bralca našel šele s prevodom Visokih oken, izbor pa je opravil prevajalec Veno Taufer. Larkin noče slediti konvencionalni izumetničeni rabi poezije. Na notranji občutek liričnosti se obrača ves čas, ne da bi se posebej spuščal v problematiziranje pesniškega vprašanja. Pesmi začenja s presenetljivo enostavnostjo, kjer mu pač zapaše, v športu, na pokošeni travi, na poroki, v izročilih industrije zabave, pri žabah, v pisarni ali v cerkvi: \Če bi bil povabljen, naj izumim religijo, bi uporabil vodo.\ Verzi odsevajo dolgoletno delo knjižničarja, ki bi najraje bil neopazen, tako so v njegovem domačem kraju šele po smrti našli na stotine neobjavljenih pesmi.(Žiga Valetič, Bukla)«

O avtorju

Philip Larkin (1922 – 1985) se je rodil v Coventryju v Veliki Britaniji. Velja za enega največjih pesnikov druge polovice preteklega stoletja v angleško govorečem okolju. Največje priznanje, ki ga je prejel za svoje pesniško ustvarjanje, je priznanje Queen's Gold Medal for Poetry.

Več o avtorju