Skip to content

Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja

Avtor: Rainer Maria Rilke

Prevod: Niko Grafenauer

Del zbirke: Posebne izdaje

Kategorija: Esejistika, Klasika


  • leto izida: 2006
  • št. str.: 224
  • isbn: 9789612420826
  • cena: 5,00 EUR

O knjigi

Glavni junak tega dnevniškega romana je mladi Malte, obubožan danski plemič, ki se v Parizu preizkuša kot pesnik. Malte v svojem pomanjkanju kulturno prestolnico sveta ob pričetku 20. stoletja doživlja kot razčlovečeno, kruto in osamljeno. Fragmenti njegovih spominov, vtisov in refleksij sestavljajo »leitmotiv« romana, ki je strah pred smrtjo, boleznijo, propadom.Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja so edino daljše Rilkejevo prozno delo. Številne vzporednice z avtorjevo življenjsko zgodbo, pretresljiva zgodba in izjemni jezik romana so knjigo zapisali v zgodovino kot enega od vrhuncev modernega romanopisja.

Recenzije

»»Zapiski« so Rilkejevo edino daljše prozno delo, napisano med avtorjevim prebivanjem v Parizu in objavljeno leta 1910. Ker je roman delno avtobiografski, je za razumevanje besedila nujen vpogled v pisateljevo življenje. Rainer Maria Rilke se je rodil v Pragi leta 1875. Težkemu otroštvu in mladosti sta botrovala očetova neuspešna vojaška kariera in težak odnos z materjo (ta je takrat še Reneja, v primežu žalovanja za umrlo starejšo hčerjo, prisilila v prevzemanje ženske vloge in ga oblačila v oblekice za punčke). Izsiljen vpis na vojaško akademijo se je kmalu izjalovil, zato se je Rilke posvetil študiju literature, zgodovine in filozofije v Pragi, Münchnu in Berlinu. Potoval je po Italiji in Rusiji in bil od leta 1906 osebni tajnik Augusta Rodina. Stik s Parizom je neizbrisno zaznamoval Rilkejevo življenje in delo: začetno težko izkušnjo je popisal v prvem delu romana (Malte na nekem mestu v romanu piše, da je podlegel znamenitim skušnjavam Pariza), še odločilnejši pa je bil tamkajšnji stimulativni trk z modernizmom. V literarnozgodovinskem smislu veljajo »Zapiski« za pravi začetek modernega romana v nemški književnosti. Zgradbo realistične pripovedi so nadomestili orisi duhovnih stanj, deloma v dnevniški obliki, deloma v simboličnih podobah, obteženih z dekadenčno melanholijo, v nekaterih poglavjih že s pripovedno tehniko modernističnega toka zavesti. Pariz z najrazličnejšimi oblikami življenja in smrti vstopi v sam začetek Rilkejevega romana o obubožanem danskem plemiču, ki se v francoski prestolnici preizkuša kot pesnik. Tedanjo kulturno prestolnico sveta doživlja kot kruto in razčlovečeno, zasičeno z mračnim in težkim ozračjem. Maltejevo duhovnost zapolnjujeta strah in tesnoba, ki ju sprožajo srečanja z reveži, sprehodi skozi hospitalsko četrt, obiski pri zdravniku ali prebiranje Baudelairovih pesmi. Občutja imajo korenine v Maltejevem otroštvu, polnem nenavadnih scen, prikazni in zabrisanih meja med živimi in mrtvimi. Malte je izrazit individualist, osamljenec, ki v svetu okrog sebe prepoznava le površinskost, dolgočasnost in prežetost s tujostjo in smrtjo. Tisto, kar to pretresljivo dnevniško pisano eksistencialno in avtopoetsko pričevanje iztrga iz mračnjaštva, je moč ljubezni, ki preplavi zaključne tone Rilkejevega romana. Ljubezen je namreč težka preizkušnja središčnega pomena, saj lahko predstavlja tako obliko življenja kot smrti. Če vam je ta knjiga všeč, preberite še knjigi Auguste Rodin in Pisma mlademu pesniku; Pisma mladi ženski. Eva Vrbnjak«

O avtorju

Rainer Maria Rilke (1875 – 1926) se je rodil v Pragi. Je eden najpommebnejših lirskih pesnikov v zgodovini nemškega pesništva. Poleg pesmi je objavil pripovedi, spise o umetnosti in kulturi in prevode proze in poezije, predvsem iz francoskega jezika. Pomemben del njegovega literarnega opusa sestavljajo tudi pisma.

Več o avtorju