Skip to content

Zelje in spolnost

Avtor: Svetlana Slapšak

Del zbirke: Koda


Razprodano
  • leto izida: 2013
  • št. str.: 182
  • isbn: 9789612428969
  • cena: 24,00 EUR

O knjigi

Kultni status zelja v grški kulturi potrjuje povezava zelja s seksualnostjo: Dioniz, biseksualni bog, ne prenaša zelja ‒ zato ga tudi ne smemo saditi med trtami. V Rimu nastopa zelje kot hrana, ki ustvarja in krepi rimsko moško identiteto. Rimljan »viteškega« razreda (eques) ne podlega luksuzu in mehkužnosti grške kulture in osnova njegove prehrane je prav zelje. V srednjeveški Evropi je zelje povezano predvsem z žensko seksualnostjo, z rojevanjem in maternico. V Franciji še danes novorojenčke »najdejo v zelju«. Zgodovina naracij o zelju razkriva ideološke scenarije, vpisane v kultne prakse, prenos cenzur v karnevalsko območje (kjer izginejo), fantazme povezovanja hrane in spolne in/ali etnične identitete. Pričujoča knjiga o kultni, ritualni in kulturni vlogi zelja tako povezuje in osvetljuje mnoge linije evropskih identitetnih politik od antike do danes.

Recenzije

»Izvirna humanistična monografija, ki bi lahko izšla tudi v tujini. Svetlana Slapšak, redna profesorica za antropologijo antičnih svetov na ISH in avtorica več knjig (med drugim Ženske ikone 20. stoletja), zgodbo o zelju in njegovi raznovrstni vlogi skozi zgodovino začenja z osebne perspektive ter v času, ko je brala upokojenemu in že slepemu srbskemu profesorju in akademiku, legendarnemu Milanu Budimirju. Temu je bilo zelje priljubljena jed, ki naj je ne bi prevzel le od svojih bosanskih prednikov, saj naj bi bilo že rimskega izvora. Ker je v hiši ves čas dišalo po zelju, je to postalo priljubljena tema njunih pogovorov, k njegovemu raziskovanju pa je Budimir Slapšakovo tudi nagovarjal. Slapšakova je zelje v antropološkem smislu predstavila v obliki predavanja kot hommage svojemu profesorju veliko pozneje, leta 1998. Še petnajst let pa je bilo potrebno, da je izvrstna študija o kultnem, obrednem in kulturnem statusu zelja, ki je že od antike naprej povezan s seksualnostjo (ta pa se je prek srednjega veka potegnila vse do današnjih dni – v Franciji zaljubljenci še danes čebljajo mon choux, ki pomeni moje zelje, uporabljen pa je v kontekstu moj dragi), izšla v knjižni obliki. (Samo Rugelj; Bukla)«

O avtorju

Svetlana Slapšak (1948, Beograd) je kritičarka, znanstvenica, antropologinja in doktorica antičnih študij. Je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in več kot 1000 esejev.

Več o avtorju