Skip to content

Znamenje na steni, zbrana kratka proza

Avtor: Virginia Woolf

Prevod: Tina Mahkota, Breda Biščak, Jana Unuk

Del zbirke: Beletrina


Ni na voljo
  • leto izida: 2011
  • št. str.: 403
  • isbn: 9789612424282
  • cena: 29,00 EUR

O knjigi

Od šestinštiridesetih kratkih zgodb, ki so objavljene v tej knjigi, jih je za časa svojega življenja Virginia Woolf objavila le osemnajst, preostale so izšle pozneje; nekatera besedila iz avtoričine zapuščine so bližje črticam, nekaj je tudi odlomkov iz esejev. Knjiga Znamenje na steni tako prinaša celovit pregled kratke proze Virginije Woolf, hkrati pa bralca usmerja po pisateljičinih ustvarjalnih poteh. Zgodnje zgodbe prinašajo razmislek o vlogi ženske v takratni angleški družbi, zgodbe iz drugega sklopa, napisanega med letoma 1917 in 1921, pa nekatere najbolj znane zgodbe. Tu se pojavi »letenje misli«, notranji monolog pripovedovalca. Hipni detajli, hipne misli, prelivanje iz enega trenutka v drugega – s tem se že začnejo formirati modernistične prvine, ki so prišle do izraza v romanesknih delih, kot sta Gospa Dalloway in K svetilniku, še bolj pa v romanu Valovi. Kratka proza Virginie Woolf razkriva, kako zelo kompleksna in genialna je bila narava pisanja, ki je ustvarila literarni modernizem in prihajajočim rodovom zapustila dela, ki jih lahko znova in znova prebirajo, ne da bi jih v resnici prebrali do konca.

Recenzije

»V slovenščini je na voljo že velik del leposlovnega, pa tudi esejističnega opusa Virginie Woolf (1882–1941), zato je izdaja njene zbrane kratke proze dobrodošla dopolnitev k poznavanju te avtorice pri nas. Šestintrideset zgodb je urejenih kronološko v pet sklopov (polovico jih je izšlo v času njenega življenja), prvi se začne leta 1906, vsebinsko pa kažejo vse značilnosti, ki jih je Woolfova pozneje nadgradila v svojih daljših, romanesknih delih. Že v prvi, Phyllis in Rosamond, se v podobi naslovnih sester spoprime z »ženskim vprašanjem«, saj junakinji nimata nobene možnosti krojiti svoji življenji. Zgodba, po kateri knjiga nosi ime, Znamenje na steni, pomeni odklon od njenega prejšnjega pisanja, saj v njej ni več jasnih likov, na moči pa pridobiva t. i. notranji monolog, s katerim je Woolfova pozneje zaslovela. Da je imela pisateljica tudi smisel za zgodbe s konceptom, pa, denimo, priča sklop osmih zgodb od Nove obleke do Povzetka, saj se vse dogajajo na zabavi gospe Dalloway, vsaka od zgodb pa predstavi zabavo skozi kakega od likov. (Samo Rugelj, Bukla)«

O avtorju

Virginia Woolf (1882 – 1942) se je rosila v Kensingtonu v Veliki Britaniji. Bila je pisateljica, založnica, esejistka, ena najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma in klasičnega feminističnega pisanja. Njena najbolj znana dela so romani Gospa Dalloway, K svetilniku in ter esej Lastna soba z znamenitim citatom: »Ženska mora imeti denar in lastno sobo, če hoče pisati leposlovje.«

Več o avtorju